Da začnem pri sebi. Kaj je umetnik, če se distancira direktno od družbe in iz varne razdalje podaja svoje mnenje o njej? Kakšen je vsak tak človek? Skladba, ki čaka na tebe, da jo premierno pogledaš je skok Canegatta naravnost pred družbo... A jebiga.
“Skladba, ki jo objavljam je nastala pred leti, kot ena izmed skladb na mojem drugem albumu in čakala na trenutek, da jo predstavim tudi v vizualni obliki. Tokrat je snemanje videospota prevzela ekipa Maxvizuals, nastopam pa skupaj s prijatelji iz gledaliških krogov, improvizatorji Improvizazijskega gledališča Ljubljana (IGLU), ki so Vid Sodnik, Juš Milčinski in Peter Frankl. Pa še nekdo je pristopil zraven.
Skladba je kritična do družbe v katero seveda spadam tudi sam in zato eden nosilnih verzov pravi “Jaz bi rad bil ovca na poti v lepše dni…”.
Zanimivo je, da smo o ovcah, oziroma njihovi zmožnosti črednega nagona razvili tako slabšalno mnenje; ko pa smo si ustvarili svet, kjer funkcioniramo kot posamezniki in lahko jasno vidimo, da sprememb na ta način na družbeni ravni ni mogoče razviti. Vsi bi vodili, nobeden ne bi sledil. In prekleto dvomim v to, da je čredni nagon tisti, ki je problematičen. Nekako lahko zaključim le v tej smeri, da je neizogiben in danes smo kot čreda, skočili vsak v svojo smer, kjer smo popolnoma nenevarni, neaktivni in kot taki nezaslužni za spremembo. Ne, da nismo čreda, smo samo čreda v najlažje vodljivi obliki. Preprosto smo samo čreda ljudi, ki misli, da niso čreda. Sprijaznimo se. Toliko o egu.
Ne izključujem se iz tega. Tudi sam sem seveda del te družbe in z njo odraščam. In kot ustvarjalec sem dolžan postaviti vprašanje in spodbuditi razmišljanje. Si res pomemben samo ti? Sem res pomemben samo jaz? Res odločava samo o vsak o svojem življenju?
Mislim, da vplivava drug na drugega. To je neizogibno. Mislim, da sva čreda skupaj s tistim, ki se ga bo najin odnos dotaknil, kot nujna posledica.
In to ni slabo. To nama prinaša možnost, da soustvariva svet, kot ga želiva, če se le zavedava, da bo človek, ki ga srečava deležen najinega odnosa oziroma njegove posledice. Na tak ali drugačen način. Odnos je pomemben in odgovornost posameznika je, da jih gradi in skrbi za njih. Če bo za njih skrbel, mu ne bo vseeno kakšne bo zgradil. Tu se strinjam s skandinavci, ki pravijo, da se sreča posameznika meri v tem, kako čiste in zdrave odnose ima z okolico. Na zdravje temu! Pomemben si. Pomemben. Ampak samo kot del celotnega organizma, kot družba. Preostali del tebe je ego in izmišljotina tvoje glave. Nekoč se bova morda srečala v tem razmišljanju. Nekoč me boš morda spomnil, da sem to napisal, ko sam pozabim na to. In slej ko prej, bom ti hvaležen in bom vesel.
Evo, spil sem svoje pivo. Brez zamere. ”, Andraž Gartner.
Pri nastajanju skladbe so sodelovali stalni glasbeni sodelavci avtorja, ki so:
Rok Nemanič (trobenta)
Lenart Krečič (saksofon)
Matija Krečič (violina)
Marko Hartman (el. kitara)
Ilj Pušnik (kontrabas)
Uroš Nemanič (bobni)